Petek trinajsti

Lep pozdrav vsem, ki si boste vzeli minutko Vašega dragocenega časa in vsake tolko uleteli pogledat na Vitov b(r)log.

Nevem po kakšnem naključju mi je upelo ustvariti ta blog ravno v enem od najhujših dneh v mojem življenju. Povrh tega pa je to lejga no zlomka famozni petek trinajsti. Morda pa je vse to ravno zaradi tega!? Hm, nebi vedu… Ne upam si trdit da to na nič ne vpliva, sej bi me potem kašni tovrstni fanatiki preganjali. Če pa se ozrem nazaj v mojo zgodovino, sem ravno na ta hudičev dan med spanjem padel iz pograda in z glavo ruknil diretta u rob od stola. Mislm da sem mel takrat 3 leta al nekej tazga. Aja, mati je rekla da je bla takrat baje tudi polna luna! Kam lepše!? Zdej mam že dve “kosti za oglodat”: polna luna vs. petek 13 – who wins? Ok, prepustim vam da si ustvarite sami svoja mnenja.

Aha, nisem še povedu kaj se mi je vse tazga zgodilo. Kronološko:

• Današnji dan sem začel v Emonski kleti (LJ) z vsaj enim promilom alkohola v krvi, kar se je proti jutru vedno bolj višalo :/
• Predelali smo 3 bare in okoli 4h sem štartal proti domu (Zemljemerska 15 – LJ), vmes pa si za 15 minut odpočil pod Prešernom – mislim da je ta kombinacija kar ustrezala, če pogledamo kašne pesmi je pisal, povsod samo nazdravljajo.
• Faks se je začel ob 8h, js pa sem nehote spal do 12h z vmesnimi prekinitvami spanca zaradi budilke kateri sem je*** ma***. Najnapornejše je blo prebujanje z NEMOGOČIM glavobolom, kateri še ni popustil.
• Nato sem celo jutro skrokan sedel pred računalnikom in razmišljal da bi blo dobro, če bi se odpravil počasi na Kras.
• Na vlak sva se s cimrom odpravila šele ob 15.30 in že na prvi četrtini poti ugotovila, da sva prepozna. Zato sva se vrnila v stanovanje in medtem nama je ČRNI MAČEK prečkal pot. H vragu pa še vraževerje. NE manjka dosti, pa bom začel verjet v vse te šlamparije.
• Kasneje nama je le uspelo uloviti vlak – priznam! ulovila sva ga zadnjo minuto. Pred mano sta bili dve naporni uri sedenja na vlaku s specjalno funkcijo tresenja, kar je pripomoglo k poslabšanju mojega počutja. Če sem zaprl oči se mi je vse začelo vrtet.
• S težkim naporom sem le preživel vožnjo do Sežane. Zdej pa sedim pred to kišto in se ubadam s tem blogom, namesto da bi se šel vsaj malo naspat.

To je to! Zadosti pisanja. Za prvo objavo na mojem blogu je zadosti.

Upam da mi rata ta blog peljat naprej.

LP in lahko noč ;)

__________________________________________________________
Človeške nesreče imajo številne odtenke: nikdar ni bolečine z enakim odtenkom.            (Aishilos)