“Naši preprosto niso kvalitetni”

“Dovolj za kakšno četrtfinale že ne.
To je ena surova resnica.
Mi smo rang Tunizije, Češke, mogoče lahko premagamo Madžarsko, če biimela slab dan.
Francozi, Španci, Hrvati, Nemci..in ostala rokometna elita, so za nas vesoljci.
Bodimo pošteni in si priznajmo.
Sej to ni sramota, to je realnost.Na tem SP nismo premagali niti ene res dobre reprezentance, same eksote.”

To sem prebral na RTVjevem forumu, kjer so debatirali o naših rokometaših in moram priznat da se povsem strinjam s to izjavo. Pri slovenski košarki in rokometu se potrdi izjava moje profesorce kemije iz srednje šole: “Statistika je ena sama laž!”, pri slo-fuzbalu pa itak niti statistike ni…

Stanovanje – faks

Dns sm naredu nekej unikatnega, nekej neponovljivega, nekej preprosto nemogočega. ŠEL SEM PEŠ NA FAKS – IN NAZAJ TUDI!

Hja, morda se vam zdi smešno, sam če bi zadnje 4 mesece živeli z mano bi vam blo jasno, da je to moj športni dosežek leta (bom štel še v 2006). SRAMOTA! Pred dobrim letom sem bil še zagrizen športnik, lastnik ravnopravšnjega telesa in če se nebi vseh teh 10 let ukvarjal s košarko, bi bil zdej debelinko. Mislim da imam glede tega v sebi gene od očeta, ki ni ravno suh (tudi debel ni), nima pa ravno sapo jemajočega telesa.

Pot do faksa ni ravno kratka, stanovanje imamo pod gradom, faks je pa na Tržaški (Elektrotehnika). Pri normalni hitrosti hoje traja pot približno dobre pol urce. Torej pol urce tja, pol urce nazaj in smo zmagali! Problem pa nastane ko grem mimo Slasti, kjer zavoham pice, vendar se uprem in grem naprej. A pred Prešercem se pojavi nova past – burekđinica na Čopovi, ki nevem kako se kliče mmmm diši – AMPAK DANES! DANES sem se vsemu uspešno uprl in tako zdravo (če odštejemo vse smeti ki so v zraku od trafika(traffic)) prispel v stanovanje. In doma je bla prva stvar k sm jo naredu ta, da sm pojel puding ki sm ga prnesu iz Kulinarja…

in smo spet na začetku…

__________________________________________________________
Povej mi kaj ješ in povedal ti bom, kaj si.
(Fiziologija okusa, Brillat-Savarin, Anthelme, 1755-1826)

Nokia N80 (v praksi)

Letos sem si sam za novoletne praznike kupil Nokio N80. Kupil sem rabljeno od nekega gospoda, ki jo je dobil za rojstni dan in je znal delati z njo le tolko,da je poslal sms ali nekoga poklical. Zanjo sem dal borih 67000SIT (280€). Nova stane čez 110000SIT, trenutno pa je na bolhi najcenejša 300€. S tem, da sem jaz dobil zraven 512Mb kartico, original pa pride zraven mislim da 64Mb, če ne še manj. V glavnem, nakup se mi je 100% splačal.

Na njej sta me najbolj očarali dve stvari: ogromna resolucija (352 x 416 pikslov) in WIFI (brezžično omrežje).

Wifi mi pride zelo prav, saj imam doma pri starših in v stanovanju kjer študiram, brezžično omrežje. Ugotovil pa sem tudi, da veliko ljudi nima zaščitenih omrežij, tako da se lahko tudi sredi ulice povežem na internet. Za brskanje uporabljam original brskalnik, lahko pa se tudi naloži recimo Opero, prirejeno za mobilnike. Samo brskanje je zelo preprosto, ubistvu zgleda kot na Pcju (miško premikaš s sredinskimi gumbi – joystick).

Vgrajenega ima 40Mb notranjega spomina + slot za mini SD kartico. Notranji spomin uporablja kot RAM. Procesor dela na 201Mhz (se še spomnite, starih dobrih Pentiumov 1?)

Operacijski sistem je Symbian S60 3rd edition, trenutno še dokaj redek na mobilnikih in tudi zato nekoliko slabše podprt glede aplikacij in iger.

Vgrajen ima 3.15 MP fotoaparat s flashom (2048×1536 pikslov). Podnevi in v lepem vremenu pridej slike zelo lepe, medtem ko zvečer in v prostorih so slike slabše. Video posnetke snema v velikosti 352 x 288 pikslov. Možnost nastavitve mikro/makro. Primer slike

Ko je zaprta, meri v višino slabih 10cm, malo moti le debelina (kar 26mm).

Vgrajen ima tudi Bluetooth, infrardečo povezavo in vse pač kar te dni boljši telefoni ponujajo.

Dopade se mi, ker obstaja ogromno zelo uporabnih raznoraznih aplikacij, ki jih lahko gor naložiš (GPS, mp3 in divX predvajalniki, brskalniki, ure, koledarji, messenger programi, igre…)

 

Nekatere zelo moti ta drsni ekran (al kakor se temu reče), ker ni ravno trdoživ, tako da treba z njim delat malo bolj strpno (nekateri z vso silo ruknejo, pa se pol uniči). Druga slaba lastnost je tipkovnica. Pisanje smsov ni najbolj prijetno, zato pa telefon podpira povezavo z bluetooth tipkovnico.

V glavnem, jaz sem z njo zelo zadovoljen in jo priporočam (prve al druge roke – čist isto je)

Koncert Christine Aguilere

– Christina aguilera?

Jap, bil sem na njenem koncertu. In moram priznat da sem bil zelo navdušen. Pred tem je bilo moje mnenje o Christini Aguileri povsem drugačno. Avtomatično sem jo metal v isti koš z Britney Spears, Jessico Simpson in podobnimi frajlami. Ubistvu je še pred kakšnim dobrim letom res spadala tja, a se je z albumom Back to Basics vrnila »back to stars«. Ko sem prvič na radiu slišal Ain’t no other man nisem niti pomislil, da bi bla ona. In ko sem kasneje na netu brskal za to pesmijo, sem presenečeno ugotovil da je pesem njena. Še vedno pa nisem niti pomislil da jo bom kasneje poslušal, kaj šele da bi kdaj šel na njen koncert. Seveda je že prej nekajkrat dokazala da ima odličen glas, a pri pesmih kot jih je pela ni dosegla niti polovico svojega potenciala. Super ji paše tudi novi-stari stil, oziroma stil novodobne Marilyn Monroe (bela polt, blond lasje, rdeče ustnice mmmmm).

- Kako mi je ratalo prit na koncert?

Krivda visi na prijateljici Ajdi, ki je njena oboževalka. Ker pa ni dobila nobene žrtve, ki bi jo zvlekla na koncert, sem v hecu reku da grem z njo (tuki sem približno 2% mislu resno). No, potem se je vse tako obrnilo da sem pomislu »Zakaj pa ne?«. In smo šli! Štart je bil v soboto zjutrej u Ljubljani pred Tivolijem. Moram priznat, da me je blo en mičkno sram ker sm prčakavu da bojo na avtobusu same pripadnice nežnejšega spola (upu sm, da bo vsaj šofer in ne šoferka). Na koncu nas je bilo v dvonadstropnem avtobusu mislim da okoli 75 in od tega nas je bilo moških slabih 10 (če štejemo še organizatorja in šoferja). Aja pozabu sem povedat kje je bil koncert! Koncert je bil 16. 12. 2006 na Dunaju v dvorani Wiener Stadthalle (dvorana D).

- Dunaj in koncert

Na Dunaj smo prispeli tri ure pred začetkom koncerta. Zunaj je zelo zeblo tako da smo po izstopu iz avtobusa takoj zavili v prvo trgovino, kjer je bilo prijetno toplo (zaradi udobnejšega uživanja v koncertu, smo nepotrebne bunde in torbe pustili na busu. V najbližjem baru smo spili nekaj toplega in se podali v prerivajočo se množico (to je bila šele vrsta za vstop v dvorano). Glede velikosti koncertne dvorane sem bil precej razočaran. Pričakoval sem veliko večjo. V tej je bilo prostora morda za 15000 ljudi in ne dosti več (ko sem bil na koncertu System Of A Down v olimpijski dvorani v Milanu, je bilo čez 20000 ljudi). Predskupina so bili neki avstrijci (ocena 6/10, zaradi pevca, bend je bil odličen), ki so mešali reggae, hip-hop, funk… Med njimi in Christino pa je bila doooolga luknja, ki je trajala celih 45 minut. Oder mi je tudi deloval nekako minimalističen, a ko so ga pripravili za glavno zvezdo večera, so dokazali kako se da na malo prostora narediti ogromno. Scena torej dobi oceno 9/10 (točka manj zaradi veličine odra). X-tina je prvo zapela Ain’t no other man in že ko se je prvič oglasila, sem dobil kurjo polt. Nekej časa sm kr obstal. Prevzel me je njen glas. Ogromno znanih pevcev/pevk namreč v živo z glasom razočara, ker jih v studiju obdelajo do popolnosti, njen glas pa je bil identičen tistemu s CDja. Videti je blo tudi, da ga ni »šparala«, čeprav je imela na tej turneji skoraj vsak drugi dan koncert. Zapela je večino komadov iz novega albuma ter nepogrešljivo Lady Marmelade, Dirty in udarno Stronger. Videti je, da starejših pesmi noče več peti in tako je tudi prav. Pohvalt moram tudi bend in plesalce (oboji 10/10). Veliko je kontaktirala s publiko, kar je bilo zelo fajn. Pri pesmi Nasty Naughty Boy je izbrala enga srečneža iz publike, ki so ga njeni plesalci privezali ne ogromno tarčo. Ona pa je ob njem mikavno plesala in migala z boki ;) Vse skupej je trajalo slabi dve urci. Poln sem bil navdušenja, zelo me je očarala, predvsem zato ker nisem veliko pričakoval. Zdej si kar pogosto predvajam njen album in se spominjam koncerta.

– Zadovoljen?

100%

 

PS: Na Youtube sem izbrskal izsek Ain’t no other man iz Dunaja

 

 

Cimri pišemo blog: CNOA 30

Pozdravljeni

Zemljemerska 15 (CNOA 30) – to je povezava na naš študentski blog, ki ga ustvarjamo s cimri (skupej nas je 5, 2 pupe, 3 tipi). Pet študentov, pet razlišnih razmišljanj, pet različnih karakterjev. Eppy, Nina, Getz, Matic in MeVito.

Gor bomo lepli slike, filme iz našga življenja na tej mirni uliciv centru Ljubljane. Imamo zelo “fajn” sosedo Sagato (tako smo jo sami poimenovali), ki nas vsako tolko celo pospravi spat.

Zakaj CNOA 30? Ko smo se oktobra vselili, so ravno na novo asfaltirali ulico in ko je bila končana so na sredino ceste dali napis CNOA 30 – vsi vemo kaj bi moglo pisat. No in ta napis pod našim oknom je postal zaščitni znak naše skupinice.

__________________________________________________________
Naučiti se morate smejati. Da boste dosegli višji humor, najprej prenehajte sebe jemati tako resno.
(Stepni volk, Hesse, Hermann, 1877-1962)