Včeraj zvečer sem dobil na svoj email tole pismo in naročeno mi je bilo, da vam ga zdajle preberem: »Dragi moji, v cerkev ne hodite, v boga ne verjamete, bližnjega sovražite ali ste do njega brezbrižni. Človek za vas obstaja, samo če vam koristi. Knjig ne berete, vrednote so za vas bedarija, to je dobro, ker vse našteto res ni vredno nič. Zares pa je sreča od tega, kar je materialno, kar je povezano z denarjem. Zato je en cilj, ki vam izpolnjuje smisel življenja, imeti čim več denarja, da uživate v materialnih dobrinah, ki največ veljajo! Zato hlepite po: »imeti tisto in ono reč«, hlepite po luksuzu, udajate se potrošništvu, tej veliki radosti. Najlažje je to, če se okoristite na račun drugih in delate krivico. Tako uresničujete svoje želje. Kradete, izkoriščate, a potem tudi kaj imate? Čim slabši ste, tem bolje vam gre. Pohlep je torej prava stvar. In če bi za bogastvo morali izdati mamo, ubiti prijatelja, ter bi vedeli, da vas ne bodo dobili, bi to naredili. Nase pač gledate in tako je prav. Egoizem je resnica! V ljubezni bodite kruti, brezobzirni, tako boste ljubljeni! Imeti nad nekom moč, je razpolagati z njim, kot se vam zahoče. Bodite nasilni, iztikajte oči, počnite grozodejstva, če je treba za vaše ugodje in se prej zavarujte, še enkrat vam to pravim, da vas ne dobijo! Pulite nohte, živim odirajte kožo, borite, vse sile vprežite, da boste imeli kar hočete, pa še zabavali se boste. Iz nesrečnikov iztisnite parfum, na koncu zravnate sled z zemljo. In seveda, lažete, lažete do amena! Ker laž osvobaja! In za vaš interes gre, mar ne! Vse, za kar se misli da je zlo, potencirajte čez vse možne meje! Potem vas bom morda vzel k sebi, kjer boste srečni in imeli zares vse. Tudi seks z otroci, ker pri meni to ni greh! Pazite, pa na eno stvar, samo ne mislite da obstajam, dragi moji!«
To nam je v imenu “satana” pred koncertom Marilyna Mansona v Križankah prebral Peter Mlakar (Laibach, Studio City) in nas dodatno razgrel, a kaj ko smo potem morali še eno uro čakat na začetek…S koncertom sem bil zadovoljen (če pride še kdaj, bom zraven) ni bil ravno nevem kako “high quality”(scena, luči, zvok), sam če je muzika dobra, je dobra ne… Sem bil prvič na koncertu v Križankah in sm mislu da je dobro, če se stojišča vedno bolj dvigujejo, vendar vsekakor ni dobro razen za prvih par vrst (do višine odra). Na koncu so me bolele noge ker sm se mogu dvigat na prste. Zdej mi je žal da nisva šla z Blažem bližje.
Pa še moj posnetek predgocora Petra Mlakarja:
Zadnji komentarji